Dikarabelo tša dikhemikhale di direga gohle go re dikologa ka mehla—go molaleng ge o nagana ka yona, eupša ke ba bakae ba rena bao ba e dirago ge re thoma koloi, re bela lee goba re nontšha mohlašana wa rena?
Setsebi sa go hlohleletša dikhemikhale Richard Kong o be a dutše a nagana ka dikarabelo tša dikhemikhale. Mošomong wa gagwe bjalo ka “mothuši wa profešenale,” bjalo ka ge a e bea, ga a na kgahlego fela go dikarabo tšeo di tšwelelago ka botšona, eupša gape le go šupa dikarabo tše mpsha.
Bjalo ka Klarman Fellow ka Chemistry le Chemical Biology Kholetšheng ya Bokgabo le Mahlale, Kong o šoma go hlama dihlohleletši tšeo di hlohleletšago dikarabelo tša dikhemikhale go dipoelo tše di nyakegago, go hlola ditšweletšwa tše di bolokegilego gaešita le tša boleng bjo bo okeditšwego, go akaretšwa tšeo di ka bago le khuetšo ye botse go motho. maphelo. Laboraro.
Kong o boletše ka go lokollwa ga khaponetaeoksaete ge dikoloi di fiša dibešwa tša mešaletša gore: “Palo e kgolo ya dikarabelo tša dikhemikhale e direga e sa thušwe.” "Eupša dikarabelo tša dikhemikhale tše di raraganego kudu le tše di raraganego ga di direge ka go itiragalela. Ke moo go hlohleletšago dikhemikhale go tsenago gona."
Kong le bašomi-gotee le yena ba ile ba hlama dilo tšeo di hlohleletšago go lebiša dikarabelo tšeo ba bego ba nyaka gore di direge. Ka mohlala, khaponetaeoksaete e ka fetošetšwa go esiti ya formic, methanol goba formaldehyde ka go kgetha sešušumeletši se se swanetšego le go leka maemo a karabelo.
Go ya ka Kyle Lancaster, Moprofesara wa Dikhemikhale le Thutaphedi ya Dikhemikhale (A&S) le mohlahli wa Kong, mokgwa wa Kong o dumelelana gabotse le mokgwa wa “go laolwa ke go utolla” wa lapeng la go dira diteko tša Lancaster. Lancaster o itše: “Richard o be a e-na le kgopolo ya go diriša thini go kaonefatša khemikhale ya gagwe, yeo le ka mohla e bego e se gona mongwalong wa-ka.” “O na le sešušumeletši seo se ka fetošago khaponetaeoksaete ka go kgetha, yeo go bolelwago kudu ka yona ka go kgatišo, gore e be selo sa bohlokwa kudu.”
Kong le badirišani ba gagwe ba sa tšwa go utolla tshepedišo yeo, ka tlase ga maemo a itšego, e ka fetošago khaponetaeoksaete gore e be esiti ya formic.
“Le ge re sešo ra ba maemong a maemo a godimo ka go arabela, tshepedišo ya rena e ka fetošwa kudu,” Kong o boletše. "Ka tsela ye, re ka thoma go kwešiša ka mo go tseneletšego gore ke ka lebaka la eng dihlohleletši tše dingwe di šoma ka lebelo go feta tše dingwe, ke ka lebaka la eng dihlohleletši tše dingwe ka tlhago di le kaone. Re ka tweak ditekanyetšo tša dihlohleletši gomme ra leka go kwešiša seo se dirago gore dilo tše di šome ka lebelo, ka gobane ge di šoma ka lebelo, ke moo di šomago gakaone, ke moo o ka bopago dimolekule ka lebelo."
Bjalo ka Klarman Fellow, Kong o šoma gape go tloša naetreite, monontšha wo o tlwaelegilego wo o tšhologelago ka mpholo ka ditseleng tša meetse, go tšwa tikologong le go di fetoša dilo tše di se nago kotsi kudu, o boletše bjalo.
Kong o ile a leka go diriša ditšhipi tšeo di hwetšwago lefaseng, tše bjalo ka aluminiamo le thini, e le dihlohleletši. Ditšhipi di theko ya fase, ga di na mpholo ebile di gona ka bontši ka gare ga kgapetla ya lefase, ka fao go di šomiša go ka se hlole ditaba tša go tšwetša pele, a realo.
“Re šoma gape ka mokgwa wa go dira dihlohleletši moo ditšhipi tše pedi di dirišanago,” Kong a realo. “Ka go diriša ditšhipi tše pedi ka gare ga tlhako e tee, ke dikarabelo dife le ditshepedišo tše di kgahlišago tša dikhemikhale tšeo re ka di hwetšago ditshepedišong tša ditšhipi tše pedi?”
Dithokgwa ke tikologo ya dikhemikhale yeo e swerego ditšhipi tše – di bohlokwa kudu go notlolla bokgoni bja ditšhipi tše go dira mošomo wa tšona, go swana le ge o nyaka diaparo tša maleba tša boso bjo bo swanetšego, Kong o boletše.
Nywageng e 70 e fetilego, tekanyetšo e be e le go diriša lefelo le tee la tšhipi bakeng sa go fihlelela diphetogo tša dikhemikhale, eupša nywageng e lesome e fetilego goba go feta moo, bo-ra-dikhemikhale tšhemong ye ba thomile go nyakišiša kopanyo ya ditšhipi tše pedi, e ka ba ka dikhemikhale goba tšeo di lego kgaufsi kudu. Kong o re sa pele, “E go nea ditekanyo tše oketšegilego tša tokologo.”
Dihlohleletši tše tša bimetallic di fa boradikhemikhale bokgoni bja go kopanya dihlohleletši tša tšhipi go ya ka maatla le mafokodi a tšona, Kong o re. Ka mohlala, setsi sa tšhipi seo se kgokaganego gampe le di- substrate eupša se kgaola ditlemo gabotse se ka šoma le setsi se sengwe sa tšhipi seo se kgaolago ditlemo gampe eupša se kgokagana gabotse le di- substrate. Go ba gona ga tšhipi ya bobedi gape go ama dithoto tša tšhipi ya mathomo.
”O ka thoma go hwetša seo re se bitšago mafelelo a tirišano magareng ga disenthara tše pedi tša tšhipi,” Kong o boletše. “Lefapha la bimetallic catalysis le šetše le thomile go bontšha go arabela mo gongwe mo go kgethegilego e le ka kgonthe le mo go makatšago.”
Kong o boletše gore go sa na le dilo tše dintši tšeo di sa kwagalego mabapi le kamoo ditšhipi di kgomaganago ka gona ka gare ga metswako ya dimolekule. O be a thabišitšwe ke botse bja khemikhale ka boyona go etša ge a be a thabišitšwe ke dipoelo. Kong o ile a tlišwa Lancaster Laboratories ka baka la bokgoni bja bona bja X-ray spectroscopy.
“Ke symbiosis,” Lancaster a realo. "X-ray spectroscopy e thušitše Richard go kwešiša seo se diregago ka morago ga ditiragalo le seo se dirago gore thini e arabele ka mo go kgethegilego le go kgona karabelo ye ya dikhemikhale. Re ile ra holwa ke tsebo ya gagwe e kgolo ya khemikhale ya sehlopha se segolo, yeo e ilego ya bula sehlopha mojako wa go ya lefelong le lefsa."
Ka moka di theogela go khemikhale ya motheo le nyakišišo, go bolela Kong, gomme mokgwa wo o kgonega ke thušo ya ditšhelete ya Open Klarman.
O itše: “Ka letšatši le le tlwaelegilego, nka kitima dikarabelo ka lapeng la go dira diteko goba ka dula khomphutheng ke ekiša dimolekule.” “Re leka go hwetša seswantšho se se feletšego sa modiro wa dikhemikhale ka mo go kgonegago.”