Di- oxalate di lokile go batho ba bantši, eupša batho bao ba nago le go šoma ga mala mo go fetogilego ba ka nyaka go lekanyetša go ja ga bona. Dinyakišišo ga di bontšhe gore di- oxalate di baka autism goba bohloko bjo bo sa felego bja bosadi, eupša di ka oketša kotsi ya maswika a dipshio bathong ba bangwe.
Oxalic acid ke motswako wa tlhago wo o hwetšwago dibjalong tše dintši, go akaretša le dimela tše tala tša matlakala, merogo, dienywa, cocoa, dinate le dipeu (1).
Dibjalong, gantši e kopana le diminerale go bopa di-oxalate. Mareo a “oxalic acid” le “oxalate” a dirišwa ka go fapantšhwa thutamahlaleng ya phepo.
Mmele wa gago o ka tšweletša di- oxalate ka bowona goba wa di hwetša dijong. Vithamine C le yona e ka fetošetšwa go oxalate ka metabolism (2).
Ge di metšwe, di-oxalate di ka kopana le diminerale go bopa metswako go akaretšwa khalsiamo oxalate le iron oxalate. E direga kudu ka gare ga mala a magolo, eupša e ka direga gape ka dipshiong le dikarolong tše dingwe tša pampišana ya moroto.
Lega go le bjalo, go batho bao ba nago le kwelobohloko, dijo tšeo di nago le di- oxalate tše dintši di ka oketša kotsi ya maswika a dipshio le mathata a mangwe a tša maphelo.
Oxalate ke esiti ya organic yeo e hwetšwago ka dibjalong, eupša gape e ka hlangwa ke mmele. E kgomarela diminerale gomme e kgokagantšwe le go bopega ga maswika a dipshio le mathata a mangwe a maphelo.
E nngwe ya dilo tše dikgolo tšeo di tshwenyago tša maphelo tšeo di sepedišanago le di- oxalate ke gore di ka kgomarela diminerale ka maleng gomme tša di thibela go monywa ke mmele.
Ka mohlala, sepeneše se humile ka khalsiamo le di- oxalate, tšeo di thibelago mmele go monya tekanyo e kgolo ya khalsiamo (4).
Le ge go le bjalo, go bohlokwa go gopola gore ke diminerale tše dingwe fela ka dijong tšeo di kgomarelago di-oxalate.
Le ge go monywa ga khalsiamo go tšwa go sepeneše go fokotšegile, go ja maswi le sepeneše mmogo ga go ame go monywa ga khalsiamo go tšwa maswing (4).
Di-oxalate di ka kgomarela diminerale ka maleng gomme tša šitiša go monywa ga tše dingwe tša tšona, kudu-kudu ge di kopantšwe le tlhale.
Ka tlwaelo, khalsiamo le tekanyo e nyenyane ya oxalate di gona gotee ka pampišana ya moroto, eupša di dula di hlapolotšwe gomme ga di bake mathata le ge e le afe.
Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe di kopana go bopa dikristale. Go batho ba bangwe, dikristale tše di ka lebiša go bopeng maswika, kudu-kudu ge e ba tekanyo ya oxalate e le e phagamego gomme go tšweletšwa ga moroto go le tlase (1).
Maswika a manyenyane gantši ga a bake mathata le ge e le afe, eupša maswika a magolo a ka baka bohloko bjo bogolo, go nyema moko le madi ka moroto ge a feta ka gare ga urethra.
Ka gona, batho bao ba nago le histori ya maswika a dipshio ba ka eletšwa go fokotša go ja ga bona dijo tšeo di nago le di- oxalate tše dintši ( 7 , 8 ).
Lega go le bjalo, thibelo e feletšego ya oxalate ga e sa kgothaletšwa bakeng sa balwetši ka moka bao ba nago le maswika a dipshio. Se ke ka gobane seripa-gare sa oxalate yeo e hwetšwago ka moroto e tšweletšwa ke mmele go e na le go monywa dijong (8, 9).
Bontši bja dingaka tša urologist bjale di laela dijo tše di tiilego tša oxalate e nyenyane (ka tlase ga 100 mg ka letšatši) feela go balwetši bao ba nago le tekanyo e phagamego ya oxalate ya moroto ( 10 , 11 ).
Ka fao, go bohlokwa go dira diteko nako le nako go bona gore go nyakega thibelo ye kaakang.
Dijo tšeo di nago le di- oxalate tše dintši di ka oketša kotsi ya maswika a dipshio bathong bao ba nago le bolwetši bjo. Ditšhišinyo tša go lekanyetša go ja oxalate di theilwe godimo ga maemo a oxalate ka moroto.
Ba bangwe ba šišinya gore di- oxalate di ka tswalanywa le vulvodynia, yeo e hlaolwago ka bohloko bjo bo sa felego bja bosadi bjo bo sa hlalosegego.
Go ya ka dipoelo tša nyakišišo, banyakišiši ba dumela gore maemo a ka bobedi ga go bonagale a bakwa ke di- oxalate tša dijo ( 12 , 13 , 14 ).
Lega go le bjalo, nyakišišong ya 1997 moo basadi ba 59 bao ba nago le vulvodynia ba ilego ba alafša ka dijo tšeo di nago le oxalate e nyenyane le ditlaleletšo tša khalsiamo, mo e nyakilego go ba kotara e ile ya ba le kaonefatšo dika ( 14 ).
Bangwadi ba nyakišišo ye ba phethile ka gore di- oxalate tša dijo di ka gakatša go e na le go baka bolwetši.
Dikanegelo tše dingwe tša Inthaneteng di tloga di kgokaganya di- oxalate le autism goba vulvodynia, eupša ke dinyakišišo tše sego kae tšeo di hlahlobjego kgokagano yeo e ka bago gona. Go nyakega nyakišišo e oketšegilego.
Batho ba bangwe ba dumela gore go ja dijo tšeo di nago le di- oxalate tše dintši go ka baka autism goba vulvodynia, eupša dinyakišišo tša gona bjale ga di thekge dipolelo tše.
Bathekgi ba bangwe ba dijo tšeo di nago le oxalate e nyenyane ba re go kaone gore batho ba pheme dijo tšeo di humilego ka di- oxalate ka gobane di ka ba le ditla-morago tše mpe tša tša maphelo.
Lega go le bjalo, dilo ka moka ga se tše bonolo gakaakaa. Bontši bja dijo tše di phetše gabotse gomme di na le di- antioxidant tše bohlokwa, tlhale le diphepo tše dingwe.
Dijo tše dintši tšeo di nago le di- oxalate di bose e bile di phetše gabotse. Go batho ba bantši, go di phema ga go nyakege e bile go ka ba mo go gobatšago.
Tše dingwe tša di- oxalate tšeo o di jago di arolwa ke dipaketheria tšeo di lego ka gare ga mala a gago pele di kopanywa le diminerale.
E nngwe ya dipaketheria tše, Oxalobacterium oxytogenes, ge e le gabotse e šomiša oxalate bjalo ka mothopo wa maatla. Se se fokotša kudu tekanyo ya oxalate yeo e monywago ke mmele ( 15 ).
Le ge go le bjalo, batho ba bangwe ga ba na bontši bja dipaketheria tše ka gare ga mala a bona ka lebaka la gore dibolaya twatši di fokotša palo ya dikoloni tša O. formigenes ( 16 ).
Go oketša moo, dinyakišišo di bontšhitše gore batho bao ba nago le bolwetši bja go ruruga bja mala ba na le kotsi e oketšegilego ya go ba le maswika a dipshio ( 17 , 18 ).
Ka mo go swanago, tekanyo e phagamego ya oxalate e hweditšwe ka moroto wa batho bao ba ilego ba buiwa ka go kgaotša ka mpeng goba ditshepedišo tše dingwe tšeo di fetošago go šoma ga mala ( 19 ).
Se se šišinya gore batho bao ba nwago dibolaya-ditwatši goba bao ba itemogelago go se šome gabotse ga mala ba ka holwa kudu ke dijo tšeo di nago le oxalate e nyenyane.
Bontši bja batho bao ba phetšego gabotse ba ka ja dijo tšeo di humilego ka di- oxalate ntle le mathata, eupša batho bao ba nago le go šoma ga mala mo go fetogilego ba ka swanelwa ke go lekanyetša go ja ga bona.
Di-oxalate di hwetšwa mo e nyakilego go ba dibjalong ka moka, eupša tše dingwe di na le tekanyo e kgolo kudu gomme tše dingwe di na le tekanyo e nyenyane kudu (20).
Bogolo bja go neela bo ka fapana, go ra gore dijo tše dingwe tša “oxalate ya godimo”, go swana le chicory, di ka tšewa e le oxalate ya fase ge e ba bogolo bja go neela e le bjo bonyenyane ka mo go lekanego. Lenaneo la dijo tšeo di nago le di-oxalate tše dintši (go feta 50 mg ka 100-gram serving) (21, 22, 23, 24, 25):
Palo ya oxalate ka dibjalong e tloga go godimo kudu go ya fase kudu. Dijo tšeo di nago le dimiligrama tše fetago tše 50 tša di- oxalate ka seripa di arotšwe e le “oxalate e phagamego.”
Batho bao ba jago dijo tše di nago le oxalate e nyenyane ka baka la maswika a dipshio gantši ba kgopelwa go ja dimiligrama tša ka tlase ga tše 50 tša oxalate ka letšatši.
Dijo tše di lekalekanego le tše di nago le phepo di ka fihlelelwa ka diteng tša oxalate tša letšatši le letšatši tša ka fase ga 50 mg. Khalsiamo e thuša gape go fokotša go monywa ga di-oxalate.
Lega go le bjalo, batho bao ba phetšego gabotse bao ba nyakago go dula ba phetše gabotse ga go nyakege gore ba pheme dijo tšeo di nago le phepo e ntši feela ka gobane di e-na le di- oxalate tše dintši.
Ditsebi tša rena di tšwela pele go hlokomela maphelo le bophelo bjo bobotse le go mpshafatša dihlogo tša rena ge tshedimošo ye mpsha e thoma go hwetšagala.
Dijo tše di nago le oxalate e nyenyane di ka thuša go alafa maemo a mangwe a tša kalafo, go akaretša le maswika a dipshio. Sehlogo se se lebelela ka kelohloko dijo tša oxalate ya tlase le...
Oxalate ke molekule wa tlhago wo o hwetšwago ka bontši dibjalong le bathong. Ga se phepo ya bohlokwa go batho, gomme go feta tekano go ka hlola...
Dikristale tša calcium oxalate ka moroto ke sebaki se se tlwaelegilego kudu sa maswika a dipshio. Hwetša gore di tšwa kae, gore o ka di thibela bjang le gore o ka di fediša bjang...
Dinyakišišo di bontšha gore dijo tša go swana le mae, merogo le oli ya mohlware di ka thuša go oketša maemo a GLP-1.
Go itšhidulla ka mehla, go ja dijo tše di nago le phepo le go fokotša go nwa swikiri le bjala ke malebela a sego kae feela a go boloka...
Batšeakarolo bao ba begilego go ja dilitara tše 2 goba go feta tša dimonamone tša maitirelo ka beke ba bile le kotsi ye e oketšegilego ya 20% ya go ba le go fibrillation ya atrial.
Maikemišetšo a magolo a dijo tša GLP-1 ke go tsepelela dijong tše di feletšego tša go swana le dienywa, merogo, makhura a phetšego gabotse le mabele a feletšego, le go lekanyetša dijo tše di sa šongwago...