Ga go na kalafo ya bolwetši bja Alzheimer, eupša bo-rathutamahlale ba hlahloba ka mehla ditsela tša go alafa dika tša bolwetši bjo.
Banyakišiši gape ba šoma ka go utolla ka pela ga ‘dementia’ yeo e sepedišanago le bolwetši bja Alzheimer, ka ge go utolla ka pela go ka thuša kalafong.
Esiti ya formic ka moroto e ka ba biomarker yeo e ka bago gona bakeng sa go hlahloba ka pela ga bolwetši bja Alzheimer, go ya ka nyakišišo e mpsha yeo e gatišitšwego ka go Frontiers in Aging Neuroscience.
Mafelo a United States a Taolo le Thibelo ya Malwetši (CDC) a hlalosa bolwetši bja go fokola ga monagano e le “go senyegelwa ke kgopotšo, go nagana goba go dira diphetho mo go šitišago mediro ya letšatši le letšatši.”
Go tlaleletša go bolwetši bja Alzheimer, go na le mehuta ye mengwe ya 'dementia' go swana le 'dementia' yeo e nago le mebele ya Lewy le 'dementia' ya methapo. Eupša bolwetši bja Alzheimer ke mohuta o tlwaelegilego kudu wa bolwetši bja go fokola ga monagano.
Go ya ka pego ya 2022 ya Mokgatlo wa Malwetši a Alzheimer, batho ba ka bago dimilione tše 6,5 kua United States ba phela ka bolwetši bjo. Go oketša moo, banyakišiši ba lebeletše gore palo yeo e tla ipoeletša gabedi ka 2050.
Go oketša moo, batho bao ba nago le bolwetši bjo bo tšwetšego pele bja Alzheimer ba ka ba le bothata bja go metša, go bolela le go sepela.
Go fihla mathomong a bo-2000, go nyakišiša setopo e be e le tsela e nnoši ya go kgonthišetša ge e ba motho a be a e-na le bolwetši bja Alzheimer goba mohuta o mongwe wa ‘dementia’.
Go ya ka National Institute on Aging, bjale dingaka di ka dira go phunya letheka, mo go tsebjago gape e le go phunya letheka, bakeng sa go hlahloba di- biomarker tšeo di sepedišanago le bolwetši bja Alzheimer.
Dingaka di nyaka di- biomarker tše bjalo ka beta-amyloid 42, e lego karolo e kgolo ya diphaphathi tša amyloid bjokong, gomme di ka nyaka dilo tšeo di sa tlwaelegago go PET scan.
Moprofesara wa tša maphelo le ngaka ya Yunibesithi ya Michigan Kenneth M. Dr. Langa o itše: “Mekgwa e mefsa ya go tšea diswantšho, ka mo go kgethegilego go tšea diswantšho ka amyloid, go tšea diswantšho ka amyloid PET le go tšea diswantšho tša tau PET, di re dumelela go bona dilo tše di sa tlwaelegago bjokong ge motho a sa phela.” kua Ann Arbor, yo a bego a sa akaretšwa nyakišišong ye, o boletše ka podcast ya morago bjale ya Michigan Medicine.
Dikgetho tše dingwe tša kalafo di ka thuša go fokotša go ba thata ga dika tša asthma le go diegiša tšwelopele ya bolwetši, gaešita le ge di ka se kgone go bo fodiša.
Ka mohlala, ngaka e ka laela dihlare-tagi tše bjalo ka donepezil goba galantamine bakeng sa go fokotša dika tša asthma. Sehlare-tagi sa nyakišišo seo se bitšwago lecanemab le sona se ka diegiša go tšwela pele ga bolwetši bja Alzheimer.
Ka ge go dira diteko tša bolwetši bja Alzheimer go bitša tšhelete e ntši gomme go ka no se hwetšagale go bohle, banyakišiši ba bangwe ba etiša pele go hlahloba ka pela.
Banyakišiši go tšwa Yunibesithing ya Shanghai Jiaotong le WuXi Institute of Diagnostic Innovation ya China ka mohlakanelwa ba ile ba sekaseka tema yeo e kgathwago ke esiti ya formic bjalo ka biomarker ya bolwetši bja Alzheimer ka moroto.
Bo-rathutamahlale ba ile ba kgetha motswako wo o kgethegilego go ithekgile ka dinyakišišo tša nakong e fetilego tša biomarker ya bolwetši bja Alzheimer. Ba hlokomela gore metabolism e sa tlwaelegago ya formaldehyde ke sebopego se segolo sa go se kgone go hlatha mo go tswalanago le nywaga.
Bakeng sa nyakišišo ye, bangwadi ba ile ba thwala batšwasehlabelo ba 574 go tšwa Kliniki ya Memory ya Sepetlele sa Batho sa Botshelela sa Shanghai, China.
Ba arotše batšwasehlabelo ka dihlopha tše hlano go ya ka ka fao ba šomilego ka gona ditekolong tša mošomo wa temogo; dihlopha tše di be di tloga go temogo e phetšego gabotse go ya go bolwetši bja Alzheimer:
Banyakišiši ba kgobokeditše dišupo tša moroto go tšwa go batšwasehlabelo bakeng sa maemo a esiti ya formic le dišupo tša madi bakeng sa tshekatsheko ya DNA.
Ka go bapetša maemo a esiti ya formic sehlopheng se sengwe le se sengwe, banyakišiši ba hweditše diphapano magareng ga batšwasehlabelo bao ba phetšego gabotse temogo le bao ba nago le bonyenyane tekanyo e itšego ya go se kgone go hlatha.
Dihlopheng tšeo di nago le tekanyo e itšego ya go fokotšega ga temogo, tekanyo ya esiti ya formic ka morotong e be e le e phagamego go feta dihlopheng tšeo di nago le mešomo e phetšego gabotse ya temogo.
Go oketša moo, batšwasehlabelo bao ba nago le bolwetši bja Alzheimer ba be ba e-na le maemo a phagamego kudu a esiti ya formic ka moroto wa bona go feta batšwasehlabelo bao ba phetšego gabotse ka temogo.
Bo-rathutamahlale ba ile ba hwetša gape tswalano e mpe magareng ga tekanyo ya esiti ya formic ka moroto le diteko tša temogo dikarolong tša go gopola le go ela hloko.
Bangwadi ba ngwala gore: “UA e ile ya phagamišwa kudu sehlopheng sa go hlahloba [go fokotšega ga temogo ya motho ka noši], e lego seo se bolelago gore UA e ka dirišetšwa go hlahloba [bolwetši bja Alzheimer] ka pela.”
Dipoelo tša nyakišišo ye di bohlokwa ka mabaka a mmalwa, e sego bonyenyane ditshenyagalelo tše di phagamego tša go hlahloba bolwetši bja Alzheimer.
Ge e ba dinyakišišo tše dingwe di bontšha gore sebopego sa moroto se ka lemoga go fokotšega ga temogo, se se ka fetoga teko yeo e lego bonolo go e diriša le yeo e sa bitšego kudu.
Go oketša moo, ge e ba teko e bjalo e be e ka lemoga go fokotšega ga temogo mo go sepedišanago le bolwetši bja Alzheimer, ditsebi tša tlhokomelo ya tša maphelo di be di ka tsena ditaba gare ka pela.
Dr. Sandra Petersen, DNP, motlatša-mopresidente yo mogolo wa tša maphelo le bophelo bjo bobotse kua Pegasus Senior Living, o boditše Medical News Today mabapi le nyakišišo ye gore:
“Diphetogo bolwetšing bja Alzheimer di thoma mo e ka bago nywaga e 20 go ya go e 30 pele ga ge go ka lemogwa gomme gantši ga di lemogwe go fihlela ge tshenyo e kgolo e tšwelela. Re a tseba gore go lemogwa ka pela go ka lebiša dikgethong tše dintši tša kalafo bakeng sa balwetši le bokgoni bja go rulaganya tlhokomelo ya nakong e tlago.”
Dr. Peterson o boletše gore ”Go phuhlama ga tlhahlobo e bjalo (yeo e sa hlaselego le yeo e sa bitšego kudu) yeo e hwetšagalago go setšhaba ka kakaretšo e tla ba selo seo se fetošago papadi ntweng ya go lwantšha bolwetši bja Alzheimer.”
Morago bjale bo-rathutamahlale ba utollotše sešupo sa diphedi seo se ka thušago dingaka go hlahloba bolwetši bja Alzheimer e sa le ka pela. Se se tla dumelela dingaka...
Diphetho tše mpsha go dipeba ka letšatši le lengwe di ka thuša go hlola teko ya madi yeo e tlago go ba karolo ya tlhahlobo ya ka mehla ya Alzheimer le mehuta ye mengwe ya...
Thuto ye mpsha e šomiša diskena tša bjoko tša PET go bolela e sa le pele ka go fokotšega ga temogo go ya ka go ba gona ga diproteine ​​tša amyloid le tau bjokong, gare ga tše dingwe tša temogo...
Ga bjale dingaka di diriša diteko tše di fapa-fapanego tša temogo le di- scan go hlahloba bolwetši bja Alzheimer. Banyakišiši ba hlamile algorithm yeo e ka šomišwago go e tee...
Tlhahlobo ya mahlo ka pela ka letšatši le lengwe e ka nea tsebišo e bohlokwa mabapi le bophelo bjo bobotse bja bjoko. Ka mo go kgethegilego, e ka lemoga maswao a 'dementia'.